GOLDBERGOVE VARIACIJE
(dva sola v odnosu)

Plesni koncert

Anja Mejač, Eva Dolinšek

Sodelovanje čembalistke Eve Dolinšek in koreografinje, plesalke Anje Mejač, se tokrat srečuje v brezčasnem prostoru Goldberg variacij – BWV 988. Gre za večplastno delo baročnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, sestavljeno iz arije in 30 variacij, ki ji sledijo. Vse imajo osnovo v ariji.

Igrati partituro, pozabiti del sebe. Goldberg variacije za čembalistko predstavljajo življenski ciklus, začnejo in končajo se z isto mislijo. Vzpostavlja se vprašanje ponavljanja, variiranja znotraj ponovitev, nenehnega vračanja enakega ter transformacije izvajalca ob ponavljanju. Tudi vprašanje napake in (vz)trajanja.

Plesati Goldberga je plesati glasbo, za flamenko plesalca, čigar koraki se slišijo, pa je tudi poznati glasbo. Koreografska izhodišča nastajajo iz študija glasbene partiture, linijo leve roke koreografinja prevaja v zvočno-prostorske kompozicije, katere vpenja v tok improvizacije v plesu. Kako lahko zares poznaš tako kompleksno kompozicijo? Tako, da jo vzameš in narediš za svojo.

Glasbeno gre za zahtevno solistično delo, tudi v svetu koreografije si je plesati Goldberga že pridobilo svojevrsten status. Izvajalki tako snujeta pogovor v večglasju različnih obdobij, stilov, časov, prostorov. Morda pa imata barok in flamenko veliko skupnega. Oba z globoko bolečino zavita v tančico grandioznosti.

---

Uprizoritve v letu 2025: Festival Imago Sloveniae, Mestni muzej, 16. julij // Festival Seviqc Celje, Glasbena šola Celje, 20. avgust // Festival Carpe artem, Odmevi poletja 2025, Minoritska cerkev, 31. avgust

Medijski odzivi:

- Intervju na radiu ARS v oddaji Slovenski solisti

- Intervju v časopisu DELO, Anja Mejač: Plesati partituro, pozabiti del sebe (piše Andrej Predin)

---

Johann Sebastian Bach (1685–1750), Goldbergove variacije, BWV 988

Eva Dolinšek, čembalo

Anja Mejač, koreografija, ples

Produkcija: Skladišče 172

Koprodukcija: Staroljubljanski zavod za kulturo, DUM – društvo umetnikov

Plesni koncert so finančno podprli: Mestna občina Ljubljana, Sava zavarovalnica, S-5 naložbe

GOLDBERGOVE VARIACIJE,
delo v nastajanju

Anja Mejač, Eva Dolinšek

...

Grof Kaiserling: “Dragi Bach, napiši mi prosim nekaj skladb
za Goldberga,da bom lažje zaspal.”
Anja: “Kako pa naj plešem flamenko, ki uspava?”

Plesalka, koreografinja Anja Mejač v sodelovanju s čembalistko Evo Dolinšek in umetniško ekipo raziskuje v brezčasnem prostoru Goldberg variacij – BWV 988. Gre za večplastno delo baročnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, sestavljeno iz arije in 30 variacij, ki ji sledijo. Vse imajo osnovo v ariji. Koreografska izhodišča nastajajo iz študija glasbene partiture. Vzpostavlja se koncept ponavljanja, variiranja znotraj ponovitev, nenehnega vračanja enakega ter transformacije izvajalca ob ponavljanju.

Anja se sprašuje, morda pa je ključno kaj je arija in kaj je arija zame? Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opisuje med drugim kot lastnost. Čembalistka jo označi kot osnovno podstat, ki se skoraj celično preliva v vse, kar z njo počneš, v vsako variacijo. Kako to prenesti v gibalni jezik? Snujem svoj ples ob posnemanju glasbe ali gradim in »Goldbergu« sopostavljam lasten sistem, lastno arijo, ki z glasbo gradi enakovreden odnos? Avtorica se sprašuje celo, ali jo raziskava lahko pripelje do te točke, da ji »na Goldbergu« osnovani sistem omogoči zvočni ples brez glasbe? Drugače rečeno, ali lahko variacije na Goldberga pripeljejo do tega, da ponavljanje glasbo v nekem krogu izvrže? Kaj potemtakem ostane?

Skozi večletno raziskavo se Anja ukvarja z oblikovanjem podobe, ki sledi razvoju odrskega jezika – razstavljanju zvočno-gibalne flamenko forme, prepajanju s somatiko in hkrati ohranjanjem tega, »kdor jaz pravzaprav sem«. Pri raziskavi gibalnega jezika sodeluje s koreografinjo Snježano Premuš in snovanjem kostuma z Nino Čehovin. Kaj od flamenko forme ostaja in kako se pojavlja? Gre za neke vrste ločitev od podobe, a ta nekako še vedno nekje obstane. Kot nekakšen »solo z objekti, ki so od podob ostali«. Tako si prizadevamo zgraditi sitem, ki nam najprej sicer služi, potem nas postopoma razčloveči, nato nepotrebno (nas) izvrže, mogoče na koncu celo sam po sebi deluje brez nas. So to moje Goldberg variacije? Sistem – partitura, ki mi omogoči, da za trenutek pozabim kdo sem, in lahko v miru zaspim.

---

Uprizoritve v letu 2024: Narodna galerija, Poletna muzejska noč, 15. junij 2024 // Španski borci, Mala dvorana, 19. december 2024

---

Glasbena kompozicija: J.S. Bach

Ples, koreografija: Anja Mejač

Čembalo: Eva Dolinšek

Glasba, zvočno oblikovanje: Luka Uršič KALU

Svetovanje za koreografijo: Snježana Premuš

Svetovanje za dramaturgijo: Ana Pandur

Oblikovanje prostora: Anja Mejač, Luka Uršič

Kostumografija: Nina Čehovin

produkcija: Anja Mejač, Skladišče 172
soorganizacija/koprodukcija: Stroljubljanski zavod za kulturo, Španski borci, Narodna galerija, društvo Musica Nucis

Projekt so finančno podprli: Ministrstvo za kulturo Slovenije (2024), Mestna občina Ljubljana (2024, 2025),
Generali zavarovalnica (2024), S-5 naložbe (2024, 2025)

FLAMENKO
IN OMARA,

Plesno-glasbena predstava

Anja Mejač, Luka Uršič

...

“Izkaže se, da gre za igro, katere pravila se snujejo sproti, oba para oči pa sta vendarle usmerjena v istemu cilju - trenutku, ko bo omara stala v prostoru, ko bo postala monument intimne skupnosti in odskočna deska za prostor vsega prihodnjega sodelovanja. Včasih v tej igri vodi Anja, drugič Luka, a tisto, kar šteje, je zagrizena vztrajnost skupne gradnje omare in sobivanja v njenem odzvenu.” Ana Pandur, dramaturginja

Predstava se opira na intimno zgodbo para; med sestavljanjem omare v skupnem studiu je Luka ob tem tvoril naključne zvoke, Anja je medtem vadila flamenko. Nehote se je zgodila povezava, tako z gradnjo zvočne kompozicije kot skupnega prostora. Omara tako postane njun skupni prostor, postane nosilka njunega odnosa.

Preplet plesa in glasbe na preseku flamenka, plesne improvizacije, konkretno ustvarjenega ter elektronsko sintetiziranega zvoka, s katerim koreografinja Anja Mejač in glasbenik Luka Uršič ponudita voajerski pogled v neoprijemljivost živega odnosa, vpetega v abstraktno strukturo.

Komunikacijo ustvarja sprehajanje med gradnjo in razgradnjo zunanjega – slišnega, vidnega, tipnega – ter umikanjem v poslušanje notranjega, ne-merjenega. Gre za odprto formo umetniškega dela, kjer so smeri dogajanja in postaje zastavljene, a razvoj materiala sledi improviziranemu dialogu med performerjema.
»Nikoli ne gre vse po planih. Vsaj nama ne.«

---

Premiera: maj 2024, Kino Šiška

Ponovitve v letu 2024: julij, festival Dobimo se pred Škucem

Uprizoritve v letu 2025: 2. junij, Galerija Škuc, Ljubljana // 25. september, CMK, Koper //10. oktober, GT22, Intimni oder, Maribor

Refleksije:

>> intervju na Radiu Študent, Tia Rozman

>> intervju na Megafon TV, Pia Nikolič

>> refleksija Omara čudes na portalu Sigledal, Jaka Bombač

---

Avtorja: Anja Mejač, Luka Uršič

Ples, koreografija: Anja Mejač

Glasba, zvočno oblikovanje: Luka Uršič KALU